Predloka

Pravilnik ne velja več od leta 2007. Velja pa : <br>Z Uredbo o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000 (Ur.l. RS št. 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012, 33/2013, 35/2013 - popr., 39/2013 - Odl. US, 3/2014), so določena posebna varstvena območja in varstveni cilji na ter območjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij (1.člen Uredbe o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000). <br> <br>Uredba prenaša del »habitatne direktive« (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7)), in del »ptičje direktive« (Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010)), kateri oblikujeta mednarodni pravni okvir varstva narave. Ptičja direktiva nalaga državam članicam EU, določitev posebnih območij varstva z namenom varstva ogroženih vrst ptic. <br> <br>8. člen Uredbe določa, da je potrebno na Natura območju izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov, prostorskih ali drugih aktov oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo v primerih in na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. V prilogi II Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) je določeno, da je potrebno med drugim za postavitev novih plezalnih smeri in plezalnih vrtcev, pridobiti dovoljenje za poseg v naravo, katerega izda pristojna upravna enota, na podlagi mnenja organizacije, pristojne za varstvo narave (Zavod RS za varstvo narave). Neposredni vpliv postavitve novih plezalnih smeri in plezalnih vrtcev se nanaša na planinskega orla, sokola selca, veliko uharico, slegurja, travišča in skalovja nad gozdno mejo, skalovja pod gozdno mejo, sesalce (netopirje), mehkužce, metulje, cvetnice in praprotnice v območju 10 metrov, medtem ko za planinskega orla, sokola selca, veliko uharico, slegurja in sesalce (netopirje) je določen daljinski vpliv v območju 250 metrov. <br>Okoljsko pravo je zelooo široko...

Hvala za odogovor. Ker si omenjala Uradni list 5/06, si ga prosim še enkrat preberi. <br>http://www.uradni-list.si/1/content?id=71191#!/Pravilnik-o-prepovedi-vznemirjanja-zivali-zavarovanih-prosto-zivecih-vrst-ptic-v-naravnih-skalnih-apnencastih-stenah-na-obmocju-Kraskega-roba <br> <br>Da pa ne boš preveč iskala ti bom priložil citate iz omenjenega UL. <br> <br>(2) Za gnezdenje zavarovanih vrst ptic iz drugega odstavka prejšnjega člena so na območju iz prejšnjega odstavka manj pomembne naslednje apnenčaste stene: Mišja peč, Stena nad vasjo, Babna, Velika stena nad Ospom, razen njenega desnega dela, Črnikalska stena, Stena med naseljema Črni Kal in Loka. <br> <br>(5) Ne glede na prepovedi iz druge alinee prvega odstavka tega člena je brez predhodnega soglasja ministrstva dovoljeno nadelavati in označevati nove plezalne smeri tekom celega leta v stenah iz drugega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je apnenčasta stena Velika stena nad Ospom na desno zamejena s smerjo Medo. <br> <br>Po tem kar piše tu, je Betka Galičič upravičeno opremila in očistila steno med Črnim Kalom in Loko. <br>Lahko bi ji bili hvaležni, saj je s tem preprečila, da bi kamenje samo od sebe letelo dol na nič hudega sluteče Ločane, ki opazujejo sovo.

Stena je last Mestne občine Koper in ne javno dobro. <br> Zaradi direktive EU smo v Sloveniji dolžni zavarovati ogrožene vrste in zaradi tega vaščani ne bomo odstopali od tega. V Ospu pa kolikor vem je toliko težav, da je tu brez veze komentirati....Bom pa preverila pri DOPPS-U ali je imela v Ospu mladiče... <br> 😉

Draga Andreja. <br>Očitno te že nekaj časa ni bilo v Ospu. Saj sem sam že nekajkrat videl gugota. Tudi gospod Volk mi je povedal, da sova vsako leto gnezdi v Osapski steni. <br>Tudi drugje po Sloveniji so smeri v katerih gnezdi sova, krokar, sokol,..in še vsako leto se je ptič vrnil, kljub temu da smer poteka čez njegovo gnezdo. Enostavna rešitev. V času gnezdenja se smer zapre in še nekaj sosednih. <br>Stena je od vasi zelo oddaljena, dostopna je iz Črnega kala, tako da res ni skrbi, da bi vznemirjali Ločane. To vsekakor nočemo. <br>Stena pa je tako javno dobro in ne last Ločanov. 😉

Ne zato, ker smo Slovenci preveč zategnjeni... 😈 <br>Zato, ker Ločani želimo zaščititi v prvi vrsti gugota (za neuke- veliko uharico), ki se je odselil zaradi VAS iz Ospa in ker nimate niti malo spoštovanja do narave! Nimate kulture in niti spoštovanja do lokalne skupnosti, krajanov, ki tu živimo. <br>Sem mislila, da so plezalci tak "narod" kot pohodniki, pa vidim, da sem se pošteno uštela. Sram vas je lahko za take komentarje in tako sprenevedanje!